-
1 suit
[su:t] 1. noun1) (a set of clothes usually all of the same cloth etc, made to be worn together, eg a jacket, trousers (and waistcoat) for a man, or a jacket and skirt or trousers for a woman.) obleka; kostim2) (a piece of clothing for a particular purpose: a bathing-suit / diving-suit.) obleka3) (a case in a law court: He won/lost his suit.) tožba4) (an old word for a formal request, eg a proposal of marriage to a lady.) snubitev5) (one of the four sets of playing-cards - spades, hearts, diamonds, clubs.) barva2. verb1) (to satisfy the needs of, or be convenient for: The arrangements did not suit us; The climate suits me very well.) ustrezati2) ((of clothes, styles, fashions etc) to be right or appropriate for: Long hair suits her; That dress doen't suit her.) pristajati3) (to adjust or make appropriate or suitable: He suited his speech to his audience.) prilagoditi•- suited- suitor
- suitcase
- follow suit
- suit down to the ground
- suit oneself* * *I [sju:t]noungarnitura, serija, stvari, ki spadajo skupaj; juridically tožba, obtožnica, sodni proces, pravda; prošnja; snubljenje, dvorjenje; (moška) obleka (zlasti vsa iz istega blaga), ženski kostim; (karte) barva, serija kart iste barvesuit at law, law-suit — sodni proces, pravdato cut one's suit according to one's cloth figuratively stegniti se toliko, kolikor dopušča odeja, živeti svojim dohodkom primernoII [sju:t]transitive verbobleči, oblačiti, krasiti, opremiti; prilagoditi (to čemu); pristajati, prilegati se, ustrezati, biti v skladu z, biti primeren; prijati, goditi, biti po volji; zadovoljitito suit o.s. — napraviti po svoje; intransitive verb pristajati, podati se, ustrezati ( with čemu); zadovoljiti, prijatiI am suited — našel sem, kar mi je po voljisuit yourself — napravi, kar hočešto suit one's action to one's words — uskladiti svoje početje s svojimi besedami, takoj izvršiti grožnjo itd.that suits my book figuratively to mi ustreza, mi je pravit suits my book that... — prav mi pride, da...does it suit you to come tomorrow? — vam je prav, če pridete jutri?this will suit my requirements — to bo ustrezalo mojim zahtevam, to bo (kot nalašč) zamewine does not suit me — vino mi ne prija, vina ne prenesem
См. также в других словарях:
prôšnja — e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavrníti — in zavŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce 2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvéza — e ž (ẹ̑) 1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim: mladi rastlini ni več potrebna zveza s staro trto; prizidek je brez zveze s tlemi; rahla, trdna zveza; zveza med kostema / trgati zveze s preteklostjo; naravna zveza med starši in otroki 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naturalizírati — am dov. in nedov. (ȋ) jur. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž. prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imé — na s (ẹ̑) 1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkloníti — klónim dov. (ȋ ọ) 1. ne sprejeti (kaj ponudenega): odkloniti darilo, nagrado / odkloniti pomoč, ponudbo, vabilo / zaradi pomanjkanja prostora so več gojencev odklonili 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog so odklonili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslovíti — ím dov., naslóvil (ȋ í) 1. napisati naslov prejemnika pošiljke: nasloviti pismo; čitljivo, točno nasloviti / pošiljko je naslovil na očeta 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra // dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
